Turno kolesarstvo je vse bolj priljubljena dejavnost članov Planinske zveze Slovenije (PZS). Tako se je po mnogo letih dela in raziskav na terenu, ki ga je opravila Komisija za turno kolesarstvo (KTK) Planinske zveze Slovenije, junija 2016 uradno odprla 1800 km dolga krožna Slovenska turnokolesarska pot (STKP). Pot vodi po vseh pomembnejših gorskih skupinah, obišče 109 kontrolnih točk, skupni vzpon pa znaša skoraj 50 tisoč višinskih metrov.
Osnovna trasa Slovenske turnokolesarske poti tehnično ni posebej zahtevna, saj nagovarja širok krog turnih kolesarjev, je pa mestoma naporna, ponekod bo treba kolo tudi potiskati, vendar nikjer nositi. Pot vodi po neprometnih stranskih cestah, poljskih poteh, gozdnih vlakah in stezah. V priporočeni smeri je za dobro pripravljene kolesarje vozna skoraj v celoti. Osnovni trasi bomo postopoma dodajali kratke zahtevnejše različice, namenjene predvsem spustom. Pot je speljana tako, da pogosto vodi mimo železniških postaj, s čimer želimo spodbuditi obiskovalce, da se do izhodišč večdnevnih etap pripeljejo in tudi vrnejo z vlakom.
Kolesarji na poti spoznajo pestrost slovenske pokrajine in številne pomembne točke planinske, narodopisne in tehnične zgodovine, kot so: Slovenski planinski muzej, Kugyjev spomenik, Alpski botanični vrt Juliana, Informacijsko središče TNP Dom Trenta, rudnik Idrija, turistični rudnik in muzej Mežica, spomenik štirim srčnim možem v Bohinju, Pocarjeva domačija, kakor tudi Ljubljanski grad, Sečoveljske soline, Grad Snežnik, Grad Podsreda, Puhov muzej v Juršincih, Hiša Stare trte itd. Pot poteka skozi turistična mesta Bohinj, Kranjska Gora, Štanjel, Piran in stara mestna jedra Ljubljane, Maribora, Idrije in Brežic
Vir: PZS
Za podroben opis poti kliknite tukaj.
To je povezava, ki odpre stran PZS z vsemi ostalimi opisi in tudi s karto cele poti.