Zgodovina

Prehojena pot Planinskega društva Kočevje je pestra in zanimiva, kot vsaka življenjska zgodba, pa vendar drugačna od drugih. Začetki gorništva in planinstva na Kočevskem vsekakor predstavljajo del neizmernih prizadevanj za ohranitev slovenskega jezika, slovenske pesmi, kulture, slovenskega naroda – takrat, na območju nemško govorečega otoka.

Planinsko društvo, kot ga poznamo danes, je bilo ustanovljeno 20. maja 1951 v prostorih Gimnazije Kočevje. Ustanovni občni zbor, ki se ga je udeležilo 35 simpatizerjev, je iz svoje sredine izvolil Upravni odbor ter predsednika. Prvi predsednik društva je bil Jože Kalan, danes poznan predvsem kot utemeljitelj popularne pristopne poti do koče PD Kočevje, imenovane Kalanova pot.
Skoraj 70 let planinke in planinci soustvarjamo in oblikujemo naše lokalno okolje, našo kulturo, nas, tu živeče. Pa vendar korenine planinstva na Kočevskem segajo še globje v našo preteklost.

Prva planinska sekcija na kočevskem narodnostno mešanem ozemlju je pričela delovati leta 1924, takrat v okviru nemškega društva Der Gottscheer Turn – und Sportverein. Slovenci na Kočevskem so o ustanovitvi planinskega društva pričeli razmišljati 10 let kasneje. 31. januarja 1935 je bila v Ribnici ustanovljena podružnica Slovenskega planinskega društva za kočevski srez s sekcijami za Velike Lašče, Sodražico in Kočevje. S tem so bili položeni temelji organiziranega slovenskega planinstva na Kočevskem. Pet let kasneje, 20. decembra 1940, je bila v prostorih Narodne čitalnice ustanovljena kočevska podružnica Slovenskega planinskega društva. Ustanovitev slovenskega planinskega društva, na pretežno nemško govorečem Kočevskem, je imelo zelo velik pomen. Slednje potrjuje udeležba na občnem zboru s strani zastopnikov Slovenskega planinskega društva, to je dr. Arnošta Brileja in Pavla Kunaverja, znanega pedagoga, pisca in organizatorja šole alpinizma, pohodništva, jamarstva ter astronomskih opazovanj, prav tako poznanega kot predsednika mladinskega odseka. Slabe štiri mesece po ustanovitvi društva je njegovo delovanje zaustavila 2. svetovna vojna. Kočevsko so okupirali Italijani; planinska dejavnost na Kočevskem je bila zaustavljena.

Kočevski planinci so se ponovno organizirali leta 1951. Novoustanovljeno društvo je bilo zelo delovno.
Poleg prizadevanj za pridobitev novih članov so si prizadevali uresničiti njihovo tiho željo, to je vzpostaviti planinsko postojanko / kočo, ki bi predstavljala center planinstva na Kočevskem.
Kočevski planinci, med katerimi je bilo največ rudarjev, so z obnovo obstoječe gozdarske brunarice nahajajoč se v prelepi dolini na zahodni strani 1034 m visokega Mestnega vrha, pričeli leta 1952 in jo že leta 1953 »predali« svojemu namenu.

Danes je Koča pri Jelenovem studencu postojanka Planinskega društva Kočevje. Je zeleno srce društva. Koča predstavlja izhodišče obiska okoliških planinskih poti, lahko je le mesto postanka na poti ali končna točka pohajkovanja po Kočevskem.

Predsedniki Planinskega društva Kočevje
1951 – 1953 Jože Kalan
1953 – 1955 Nace Karničnik
1955 – 1963 Jože Kalan
1963 – 1973 Jože Adamič
1973 – 1975 Leon Mitar
1975 – 1979 Jože Adamič
1979 – 1981 Zdravko Kaligarič
1981 – 1987 Ivan Merhar
1987 – 1989 Lojzka Poje
1989 – 1991 Stane Debeljak
1991 – 1993 Cveto Polajnar
1993 – 1995 Tone Čop
1995 – 1997 Ivan Merhar
1997 – 2002 Milena Vlašič
2002 – 2004 Ivan Merhar
2004 – 2016 Franc Janež
2016 – Milan Mlakar