PLANINSKI POHOD Z MLADIMI PLANINCI NA KRIM (1107 m)
V soboto, 7. 3. 2026, so se učenci in mentorice treh osnovnih šol iz Kočevja in okolice (OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev) ob 7. uri zjutraj z avtobusom odpeljali proti Igu. Cilj njihovega tokratnega pohoda je bil Krim.
Krim je 1107 metrov visoka gora na južnem obrobju Ljubljanskega barja, najvišja v Krimskem hribovju (imenovanem tudi krimsko-mokriško, še po drugem najvišjem vrhu, Mokrecu). Zaradi svojega položaja in oblike je ena najbolj prepoznavnih gora v okolici Ljubljanske kotline, ki jo vsako leto obišče na tisoče planincev in izletnikov. Med drugo svetovno vojno so se na Krimu in njegovi okolici zaradi težko dostopnega terena in obsežnih gozdov zadrževale številne partizanske enote, kar nam dokazujejo številna spominska obeležja ob poteh. Sredi sedemdesetih let dvajsetega stoletja je jugoslovanska vojska vrh zaprla in na njem postavila radijski center, zaradi česar je bil dalj časa zaprt za javnost. Od leta 1991 je vrh ponovno odprt za obiskovalce, na njem pa se nahaja tudi planinska koča.
V zimskih dneh, ko v Ljubljanski kotlini več tednov prevladuje megla in nizka oblačnost, je izlet na Krim najbližja točka nad tisoč metri, koder lahko poiščemo sonce. Dobil je tudi vzdevek ljubljanski vremenski prerok, saj naj bi oblak ali t. i. »kapa« okrog vrha napovedovala manj ugodno vreme za okoliške kraje. Z vrha se ponuja lep razgled na Ljubljansko barje, Karavanke, Kamniško-Savinjske Alpe in tudi na del Julijskih Alp.
Na Krim so se odpravili v lepem, jasnem dnevu, tako da jih je sonce grelo ves čas, pot pa so začeli pri spominskem obeležju v vasici Gornji Ig. Pot jih je najprej vodila navkreber po asfaltni poti znotraj vasi, nato pa so zavili v gozd na kolovoz, kjer se je pot nekoliko zravnala. Ko so prečkali makadamsko cesto, po kateri se da na Krim priti tudi z avtom, se je teren strmo dvignil, tako da so večino poti hodili v kar precejšen hrib. Vmes so delali postanke, da so se odžejali in se navduševali nad naravo, ki se je pričela na vso moč prebujati. Gozd je bil poln rožic, videli so telohe, trobentice, kronice, zvončke in vijolice in bilo je res pravljično. Po približno uri in pol so prispeli do travnatega pobočja pod krimskim oddajnikom, kjer so naredili nekaj skupinskih fotografij, nato pa se žejni in lačni zapodili proti bližnji koči, kjer strežejo hrano za vse prste polizat! Kar nekaj časa so preživeli pred kočo, pomalicali, se pogovarjali in pisali planinske dnevnike. Bil je res čudovit sončen dan. Izkoristili so ga tudi, da so se na travi pod kočo pozabavali še s skupinskimi igrami, nato pa so se, napolnjenih baterij, pričeli spuščati v dolino, kjer so počakali na avtobus, ki jih je odpeljal proti domu.
Pohoda na Krim se je udeležilo 26 učencev vseh treh šol. Naredili so 14.000 korakov in prehodili 8 km, z višinsko razdaljo okoli 500m.
Planinci kličejo nasvidenje v aprilu, ko se bodo odpravili na Veliko planino, ki je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem, znana po pastirskih kočah – stanovih. To bo pohod, ki bi se ga morali udeležiti prav vsi mladi planinci, saj je Velika planina, poleg Triglavskega parka, ena naših najlepših planinskih točk.
Za MOPD Kočevje, Julija Valentić
