POHOD MLADIH PLANINCEV NA BLEJSKO KOČO NA LIPANCI (1633 m) in DEBELO PEČ (2014 m)
Prišel je najlepši mesec v letu, vsaj tako se govori, in 35 mladih planincev s svojimi vodnicami in mentoricami se je odpravilo na pravi gorski podvig.
Izhodiščno mesto je bilo pri Rupah na Pokljuki. Ker je bila vožnja iz Kočevja že kar dolga, je bil čas za prvo malico. Nato se je skupina mladih pohodnikov razdelila v dve skupini. Starejši in tisti malo bolj vzdržljivi, z nekaj več planinskimi izkušnjami so se podali na Debelo peč, ki je dvatisočak nad dolino Krme v Julijskih Alpah, mlajši planinci in tisti z malo manj osvojenimi vrhovi pa so se odkorakali do Blejske koče na Lipanci.
Pot se je vse skozi zmerno dvigala mimo spomenika NOB in mogočnih pokljuških smrekov, ki so bile ravne kot puščica. Ozeleneli macesni so naznanjali, da bo kmalu vidna koča. In res, na lepi zelenici obdani z mogočnimi gorami Julijcev se že pokaže koča in cilj za mlajšo skupino. Starejša skupina pa se je povzpela več po vijugasti in s kamenjem posuti poti, mestoma še z ostanki zime in zaplatami snega. Z Debele peči je mladim planincem zastal dih od čudovitega razgleda na Triglav in ostale okoliške gore, kajti ni velikokrat njihova noga prišla tako visoko in imela možnost takšnega pogleda na naš gorski svet. Pri sestopu je bila potrebna velika mera previdnosti zaradi zdrsov in padcev.
Mlajša skupina je medtem veselo in razigrano tekala gor in dol ob koči, podala se je še malo več do skalne pregrade in nestrpno pričakovala svoje starejše planinske prijatelje. Med sestopom je mentorica hojo in čas krajšala z različnimi matematičnimi, naravoslovnimi in geografskimi nalogami v naravi. Tako je bil sestop po strmini še nadgrajen z učenjem v naravi. Mlajši planinci so z zanimanjem sodelovali in želeli še in še novih izzivov. Z višine so kmalu zaslišali glasove svojih starejših prijateljev, zato so jih spretno skrili za velike skale, kjer so tiho in mirno čakali na njihov prihod. Skrite planinčke so hiteli iskati oni z Debele peči in bilo bi prav zabavno opazovati te iskalne skrivalnice.
Vsi skupaj so sestopili do jezera pod kočo, ki je omejena s kamenjem v obliki srca. Okoli njega so sklenili obroč v znak prijateljstva, spoštovanja in dobrega sodelovanja. Sledilo je še nekaj korakov vzpona do koče, časa za malico in izpolnitev dnevnikov ter sestop na Rupe, kjer je že čakal avtobus.
Mlade planince je dvatisočak kar malce utrudil, saj so bili ob povratku domov na avtobus zelo umirjeni in celo potopljeni v španec. V Kočevju so se poslovili z mislijo na zadnjem planinskem pohodu v tem šolskem letu, ko bodo na pohod lahko povabili še svoje starše, najzvestejši pohodniki pa se bodo razveselili svojih …
Za Mladinski odsek PD Kočevje
Melita Berlan
