PLANINSKI POHOD Z MLADIMI PLANINCI NA VELIKO PLANINO (1660 m)
V soboto, 18. 4. 2026, smo se učenci in mentorice treh osnovnih šol iz Kočevja in okolice (OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev) ob 7. uri zjutraj z avtobusom odpeljali proti Savinjski dolini, cilj našega pohoda je bila Velika planina.
Velika planina je ime zakrasele visokogorske planote v Kamniško-Savinjskih Alpah SV od Kamnika, ki se razprostira na površini 6 kvadratnih kilometrov in povprečni višini 1500 m, z najvišjim vrhom Gradišče, ki doseže višino 1666m. Z vrha, na katerem stoji razgledna plošča, klop in vpisna skrinjica z žigom je zelo lep pogled na Kamniško Savinjske Alpe. Najlepše se vidijo Kalški Greben, osrednji Grintovci, Planjava in Ojstrica ter Velika planina z okolico.
Velika planina, ki obsega Veliko, Malo in Gojško planino ter Dovjo in Veliko gričo, je največja visokogorska pašna planina na Slovenskem. Na njej so pastirji zgradili več pastirskih naselij s preko sto pastirskimi stanovi (kočami, bajtami) posebne oblike, ki so zaščitni znak planote. Na planoti sta tudi naravni znamenitosti, imenovani Velika in Mala Vetrnica. To sta jami, ki se jima je zaradi preperevanja porušil strop in sta nastali udornici. Danes je Velika planina obdana z redkim smrekovim gozdom ter ruševjem in posejana z značilnimi kraškimi vrtačami. Na zložni planoti se je gozd že pred stoletji umaknil pašnikom. Aprila je Velika planina odeta v značilno vijolično preprogo spomladanskih žafranov. Cvetenje, ki traja le nekaj tednov, vsako leto privabi številne obiskovalce, fotografe, pohodnike in ljubitelje narave. Gre za eno najlepših naravnih podob v Sloveniji in tudi nam je bilo dano, da smo jo lahko doživeli.
Hkrati je bil obisk Velike planine v času cvetenja žafranov tudi priložnost, da skupaj ohranimo naravo, kot jo želimo predati naprej. Po planini je bilo potrebno stopati premišljeno in spoštljivo do vsega, kar na planini živi, raste in pripoveduje svojo zgodbo.
Do planine smo se povzpeli s parkirišča Kranjski rak, od koder smo skozi gozd, po zmerno strmi poti, čez dobro uro dosegli prvo travnato planjavo Velike planine. Takoj se nam je razprostrl pogled na vijoličasto preprogo žafranov, ki je bila v zanimivem kontrastu s temno zelenimi smrekami in belimi zaplatami snega. Vzeli smo si čas za počitek in fotografiranje, nato pa smo se po prelepih planjavah sprehodili do Domžalskega doma. Domžalski dom na Mali planini se nahaja med Poljanskim robom (1569 m) in Bukovcem (1552 m) in je zelo prostoren.
V domu smo se okrepčali s planinskimi dobrotami, palačinkami, štrudljem, joto in štruklji, napisali planinske dnevnike in se povzpeli na vrh nad domom, od koder smo občudovali prelepo gorsko okolico. Imelo nas je, da bi ostali več časa, saj so bile lepote te naše planine osupljive. Čez dobro uro in pol smo se odpravili po krožni poti nazaj proti gozdu in našemu izhodišču.
Pot ni bila pretirano zahtevna, vsak naš korak pa je bil vreden lepot, ki smo jih tokrat doživeli.
Planinci kličemo na svidenje konec meseca maja, ko se bomo odpravili na Zvoh, največji vrh Krvavca, do takrat pa uživajte v prelepih fotografijah z Velike planine.
Za MOPD Kočevje, Julija Valentić
