PLANINSKI POHOD Z MLADIMI PLANINCI NA LIMBARSKO GORO (773 m )
V soboto, 7. 2. 2026, so se učenci in mentorice treh osnovnih šol iz Kočevja in okolice (OŠ Ob Rinži, OŠ Stara Cerkev, OŠ Zbora odposlancev) ob 7. uri zjutraj z avtobusom odpeljali proti Moravčam, ki so bile izhodišče pohoda na Limbarsko goro.
Limbarska gora je z nadmorsko višino 773m ena najbolj razglednih gora v širši ljubljanski okolici. Kraljuje nad moravško kotlino na jugu in nad dolino Črni graben ter je z več strani zelo lahko dostopna; tudi z avtom, ne le peš. Z Limbarske gore, na kateri stoji arhitektonsko zanimiva cerkev, je lep razgled na Kamniške planine, pa tudi na Julijce – vse do Triglava, sosednje zasavske in dolenjske hribe in na ljubljansko kotlino. Od Ljubljane je oddaljena 30 km. Dostop na Limbarsko goro je urejen iz več smeri npr.: iz Moravč, lukoviške strani, Blagovice, Zgornjih Lok, Spodnjih Lok, Krašnje, Mlinš in Trojan prek Golčaja. Vse poti so lahke in dobro označene. Do vrha gore je približno 1 uro hoda, iz Trojan in Izlak pa 2-3 ure. Na Limbarski gori je tudi kontrolna točka Evropske pešpoti E-6, Rokovnjaške planinske poti in Poti spominov.
Že Valvasor je pisal, da so Limbarski gospodje in njihov grad dobili ime po lilijah, ki rastejo po sosednjih hribih in na Limbarski gori. Tujci so ime zapisovali različno: Lilienberg, Lindenberch, včasih pa tudi Gilgeberg ali Lemberg. Limbarskega gradu ni več, daleč naokoli pa je znana Limbarska gora z božjepotno cerkvijo sv. Valentina, že v Valvasorjevem času zelo obiskana. Cerkev sv. Valentina na vrhu so prvotno sezidali okoli leta 1667. Ker je kmalu zaslovela kot romarska cerkev in je postala premajhna, so jo že v prvi polovici 18. stol. povečali. Gradnjo so zaupali tedaj najbolj znanemu baročnemu arhitektu Gregorju Mačku iz Ljubljane.
Na goro so se pričeli vzpenjati z moravške strani, skozi gozd, po poti sv. Valentina. Pot je bila posuta z mokrim listjem in zato precej spolzka, vendar ne preveč strma. Naredili so več postankov, na vrhu pa jih je pričakalo celo sonce, saj so se povzpeli nad oblake v dolini. V gostišču Urankar, ki stoji na vrhu Limbarske gore poleg cerkvice, so jih pričakali z vročim čajem, segedinom in kremšnitami. Učenci so napisali planinske dnevnike, nato pa so si ogledali notranjost cerkvice sv. Valentina, ki je bogato poslikana s freskami, ima pozlačen oltar in prižnico, orgle in kristalni lestenec. Že je bil čas za povratek v dolino, ki je potekal hitro in brez težav, zato so se v Kočevje vrnili že sredi popoldneva.
Pohoda se je udeležilo 26 učencev vseh treh šol. Naredili so 17.000 korakov in prehodili 13 km.
Planinci kličejo nasvidenje v marcu, ko se bodo odpravili na Krim, na pohod, ki je bil v januarju prestavljen zaradi neugodnih vremenskih razmer.
Za MO pri PD Kočevje pripravila Julija Valentić.
