PLANINSKA POSTOJANKA PD KOČEVJE

»KOČA PRI JELENOVEM STUDENCU«

 

Koča pri Jelenovem studencu poleti

Koča pri Jelenovem studencu pozimi

Opis postojanke:
Koča stoji na mali jasi pod zahodnim delom Mestnega vrha v pogorju Stojne na nadmorski višini 850 m. Okoli petdeset metrov stran izvira Jelenov studenec, ki ne presahne tudi v največji suši, po njem je koča tudi dobila ime. Do leta 1952 je bilo tu zavetišče gozdnih delavcev, ko pa so ga zapustili je bilo ponujeno planinskemu društvu, da si tu uredi svojo postojanko. V slabem letu so bila najpotrebnejša dela opravljena in spomladi leta 1953 je bila koča predana svojemu namenu.

Koča je bila nato večkrat prenovljena in povečana, tako najprej v letu 1963/64 zunanja in notranja prenova, v letu 1974 ponovna obnova in izgradnja skupnih ležišč na podstrešju. Junija 1981 je koča doživela novo adaptacijo, takrat je bila tlorisno povečana za 2 m in dvignjena za 1 meter. S tem je bil pridobljen prostor za vodni rezervoar in shrambo, na podstrešju pa so bile urejene sobe s skupnimi ležišči. Tudi notranjost je bila temeljito prenovljena in prenovljena koča je bila slovesno odprta 22.6.1982.

 

Takšna koča je obratovala vse do leta 1997, ko so se na koči znova pričela temeljita obnovitvena dela. Tokrat se je pristopilo tako k zidavi prizidka s 110 m2, kot k  temeljiti prenovo notranjosti obstoječe koče. Ni čudno, da so dela trajala več let, saj je bila celotna koča obnovljena, z novim prizidkom pa je pridobila tudi nov videz.

 

 

Nova koča tako zagotavlja vse higiensko tehnične standarde za take vrste objektov. Slovesna otvoritev obnovljene koče je bila 25. 6. 2000. Manjša dela so se nato nadaljevala še naslednja leta in tako je bila v letošnjem letu zgrajena  elektrarna na sonce predvideva pa se tudi zamenjava dotrajanega poda v dnevnem prostoru. S tem pa bi bila dejansko zaključena vsa dela na adaptaciji.

 

Kapacitete:

V gostinskem prostoru je okoli 40 sedežev, ravno toliko v posebni sobi, pred kočo pa so razporejene klopi z okoli 60 sedišči.

V 6 sobah je 35 ležišč, tako na skupnih ležiščih kot na pogradih oz enojnih posteljah. V pritličju kot v nadstropju so dvojne sanitarije z umivalnicami. Voda je kapnica, za silo pa se je mogoče umivati tudi pri studencu. Oba gostinska prostora sta ogrevana s pečjo na drva, postojanka ima elektriko iz sončne elektrarne, zasilni vir je agregat.

Koča je odprta ob sobotah, nedeljah in praznikih skozi celo leto. Po dogovoru je za skupine odprta tudi ob drugem času.

 

  Razgledi:

Od koče ni posebnega razgleda, ker obdaja jaso gozd. Razgledi so z bližnjih vrhov, kot so Mestni vrha, Fridrihštajna , Livoldskega vrha, Požgani hrib,… Od tu so zelo lepi razgledi na Kočevsko polje in Kočevje, proti severovzhodu na Kočevsko Malo goro, na vzhodu na Kočevski Rog. Razgledi so na obronke Stojne,  proti jugovzhodu in jugu proti Gorskemu Kotarju, na Klek, vrhove Velike Kapele in Risnjak; v smeri proti jugu in jugozahodu se razprostirajo obsežni gozdovi Goteniške gore, nad katerimi se dviga najvišji vrh Goteniški Snežnik (1289 m); proti severu pa vidimo Malo goro nad Ribniškim poljem. Če je dobra vidljivost, se vidijo Gorjanci, zasavsko pogorje daleč za Malo goro pa Kamniške Alpe ter levo od njih Julijci s Triglavom.

S Fridrihštajna

Z Mestnega vrha

Z Mestnega vrha

 

Cvetlice s »kočevskega vrta«

 

 

Pogled na pogorje Stojne s Kočevskega jezera. Levo Livoldski v sredini  Mestni vrh

Zanimivejše ture:         

Od postojanke PD Kočevje vodijo številne markirane poti na preko 200 km planinskih poti. Tu je začetna točka Kočevske planinske poti kjer se stikata Velika in Mala kočevska p. pot. Na SV vodita dve poti proti mestu Kočevje, na JV nas vodi Koč. p. pot proti reki Kolpi in gradu Kostel, če krenemo na JZ pa pridemo po prečnici (mala Koč. p. pot) do lovskega doma Koče in do Kočevske Reke, ter naprej na sedlo Krempa.

Na Cerku pozimi

Pod Krokarjem, v ozadju Kuželjska stena

Na Šajbniku, V ozadju (Notranjski) Snežnik

Sedlo Krempe pozimi

Osamljeni na sedlu Krempe

Na Krokarju

Pragozd Krokar

Mirtoviški potok

Kolpa v Mirtovičih

Na SZ nas pot vodi proti motelu in cestnem prelazu Jasnica, ter naprej, po poti PD Ribnica, proti postojanki tega društva na Sv. Ani nad Ribnico.

Bližnje ture so na okoliške vrhove;  Mestni vrh (1034 m) je od koče oddaljena 30 min. Približno toliko je od koče je oddaljen tudi vrh Fridrihštajn (978 m) z razvalinami gradu. Grad je bil zgrajen v petnajstem stoletju, poznan pa je predvsem po tragični zgodbi o Frideriku Celjskem in njegovi ženi Veroniki Deseniški. Livoldski vrh (981 m) je naslednji vrh, ki dominira nad mestom Kočevje. Do njega porabimo 45 min. Iz vseh treh vrhov so pogledi na Stojno, na Kočevsko polje s Kočevjem, Malo goro, Rog, Zasavsko hribovje, Gorjance, …

Požgani Hrib je od koče oddaljen slabo uro,stoji pa na jugozahodu pogorja, tako da so od njega razgledi na Kočevsko reko, Gotenico, z Goteniško goro, Borovška goro ter v ozadju na hrvaške hribe. Vse štiri vrhove lahko obiščemo, če se podamo na »Trimčkovo pot«.

Prepadne stene Krokarja

S poti iz Bosljive Loke na sedlo Krempe

Razgledi iz Šajbnika

20 minut od koče je Ledena jama, ki je zaledenela preko celega leta. Posebnost jame je, da ima vhod obrnjen na jug, kar je za jame takega tipa precejšna redkost.  Eleonorina jama je od koče oddaljena 1 uro. Jama je bila za ogled opremljena že pred 2. sv. vojno, pod strokovnim vodstvom je ogled možen še sedaj.  Jama treh bratov ima ime po treh prelepih stebrih na koncu jame. Od koče je jama oddaljena 20 minut.

Ledena jama

Jama treh bratov pozimi

Jama treh bratov

Eleonorina jama

 

Dostop:
Z avtom po gozdni cesti iz Kočevja do parkirnega prostora v bližini koče, 9 km. Peš pristop od avtobusne postaje po Podgorski ulici in nato po grajski poti 1 ura 15, po strmejši Kalanovi poti 1 ura.

Prehodi do drugih postojank:
V bližnji in daljni okolici ni planinskih postojank.

Oskrba in informacije: Koča je oskrbovana z vsemi brezalkoholnimi in alkoholnimi pijačami.V koči je možno naročiti enostavno prehrano. Za večje skupine po predhodnem dogovoru. Standard v koči omogoča organizacijo raznih prireditev, seminarjev, tečajev in podobno, vse po dogovoru s predsednikom oz. oskrbnico. V zimskem času, je zaradi nepluženih cest, omejena ponudba hrane, pijače je navadno dovolj. Sicer pa boste v odpiralnem času vedno prijazno sprejeti in postreženi.

  

Oskrbnika: Jožica in Boris Zadravec, tel.: 041 211 521

Informacije: predsednik PD Franci Janež, tel.: 041 507 853