OSTALE PLANINSKE IN POHODNIŠKE POTI NA KOČEVSKEM
Poleg Kočevske planinske
in Trimčkove poti, med markirane poti na Kočevskem prištevamo še :
1. 
Planinski poti do Koče PD pri Jelenovem studencu: Grajska pot
in Kalanova pot
2. 
Plezalna pot na Fridrihštajn
4. 
Planinska pot iz Gotenice preko
Kamenega zidu na Goteniški Snežnik in spust v
Kočevsko Reko
7. 
Osilniška planinska pot (Mirtoviški potok – Kobila – Mirtoviči)
8. 
Grajska pot na Fridrihštajn
9. 
Naravoslovna pot Jelenov studenec
10. 
Gozdna učna pot Rožni studenec
11.
Borovška
naravoslovna pot iz Borovca čez Ravne pod Cerkom in
Krokarjem v sedlo Krempa in Borovec
12. 
Roška pešpot
Mala pešpot: Laze–Špičasti
hrib–RTV pretvornik–Pajtlerica–Goli hrib–Laze
Velika pešpot: Predgrad–Hreljin–Laze–Goli hrib–Pajtlerica–RTV pretvornik–Predgrad
15. 
Poti pod zap.št. 1, 2, 3 in 4
upravlja in vzdržuje PD Kočevje,
poti pod zap.št. 5 in 6 upravljata PD Kočevje, TŠD Kostel ,
pot pod zap. št. 7
upravljata PD Kočevje in Občina Osilnica,
pot pod zap. št. 8
upravljata PD Kočevje in Zavod za gozdove, Območ.
enota Kočevje,
poti pod zap. št. 9, 10, 11, 12 in 13 upravlja Zavod za gozdove
Slovenije, OE Kočevje,
pot pod zap. št. 14
upravlja Turistično športno društvo Kostel,
pot pod zap. št 15 pa upravlja PD Pošta Telekom Ljubljana,
1.
Planinski poti do
Koče PD pri Jelenovem studencu (850 m): Grajska pot in Kalanova pot sta najbolj
uporabljeni pešpoti do planinske koče.
Grajska pot je nekoliko blažja in daljša ter poteka od avtobusne postaje Kočevje (460
m) po Podgorski ulici do Dinosa, tu levo in naravnost
v hrib in nato zopet levo mimo hiše Oražem. Pot je označena na celi trasi s
planinsko markacijo, prvi dve tretjini pa tudi z oznako zavoda za gozdove
(zelen grajski stolp na beli podlagi).
Pot prečka dve gozdni cesti, na drugi, po okoli 100 metrih zapustimo
gozdarske oznake in sledimo planinskim markacijam proti Koči PD. Zopet prečkamo
cesto in naravnost po vlaki navzgor do razcepa za Mestni vrh, mi gremo
naravnost in kmalu pridemo do obširnega parkirnega prostora nad kočo. Do koče
imamo nato še par minut. Pot je nezahtevna, do koče porabimo okoli uro hoda.
Kalanova pot je bolj strma in
krajša. Mimo Dinosa nadaljujemo po gozdni
cesti desno v hrib in po približno sto metrih sledimo markacijam v hrib. Pot
prečka večkrat gozdno cesto, mi sledimo markacijam in končno pridemo do cestne
zapore na cesti, ki vodi do koče. Tu se poti razcepijo, mi pa gremo po cesti
naravnost do koče. Tudi za to pot smo porabili okoli uro hoda po sicer strmejši
vendar nezahtevni poti.
2.
Plezalna pot na Fridrihštajn (978 m) je zelo zahtevna
zavarovana pot po stenah Fridrihštajna. Začetek je v
vznožju zahodne stene in se po deloma previsni steni, s pomočjo klinov in
pletenic, povzpnemo do dvorišča ruševin gradu. Nameščenih je 30 klinov in 45 m
pletenic. Za pot porabimo okoli 5 minut.
3.
Planinska pot Kočevje (460 m) - Koča PD pri
Jelenovem studencu (850 m) - Kočevska Reka (569 m) - sedlo Krempa
(866 m) - Bosljiva Loka ob Kolpi (264 m). Od Kočevja do
sedla Krempe je pot identična oz. skupna z Malo
Kočevsko planinsko potjo na relaciji Jelenov studenec - Krempa
in je opisana tam. S sedla Krempe se spustimo po
strmi mestoma izpostavljeni stezici na zahodnih pobočjih Krokarja navzdol do sedla
pred Kobilo, nato na vrh Kobile in dalje po grebenu složno navzdol do vasice Bosljiva Loka ob Kolpi. Na levi imamo v globini Mirtoviški potok, na desni potok Sušica, zelo izstopa
skalni blok Turen (821 m). Na vsej poti od sedla Krempa
dalje so čudoviti razgledi v dolino Kolpe, po Gorskem Kotarju, na desni vidimo
drzno ostenje Loške stene. Pot je bila odprta l.1992, zanjo potrebujemo 7 do 9
ur hoje, po zmerno zahtevni poti. V mokrem je del poti pod Krokarjem, kjer se
vije po strmem travnatem pobočju, lahko zelo nevarna in zahteva veliko
previdnosti.
4. 
Planinska pot iz
Gotenice (656
m) preko Kamenega zidu (1077 m) na Goteniški Snežnik
(1289 m) in spust v Kočevsko Reko. Pot se prične na parkirišču pred
Gotenico gledano iz smeri Grčaric. Markacije nas popeljejo strmo v hrib in po
okljukih skozi gozd proti prepadnemu ostenju Kamenega zidu. Pred vrhom moramo
biti pazljivi zaradi možnega proženja kamenja. Po približno uri, do uri in pol
pridemo do manjše planote. Če se usmerimo na desno se lahko povzpnemo na
razgledni Kameni zid ki nam omogoči pogled proti Gotenici in Kočevskim
gozdovom, markacije pa nas povedejo v levo po vlakah
proti Goteniškemu Snežniku. Kmalu pridemo na gozdno
cesto, kjer zasledimo markacije Kočevske planinske poti. Obrnemo se v levo po
cesti in po približno dveh kilometrih pridemo do samega vznožja, od koder je do
vrha še 10 do 15 minut. S samega vrha gre Koč. plan. pot proti Taborski steni,
mi krenemo nazaj in nato po cesti proti Kočevski Reki. Pot na posameznih mestih
preči posamezne ovinke in tako pridemo v samo bližino Kočevske Reke. Pot je na
delu do Kamenega zidu zahtevna, zlasti v mokrem in kadar je pomrznjeno, na
ostalih mestih pa lahka. Za celo pot porabimo 4 do 5 ur.
5. 
Kostelska
planinska pot je bila odprta
21.maja 1994. Vsako leto PD Kočevje in Turistično športno društvo Kostel
organizirata zadnjo soboto v maju pohod po tej poti. Pot poteka iz vasi Potok
pri Fari (223 m), po dobri gozdni poti pod vasjo Jakšiči čez vas Planina pod
Planinsko steno, do razvalin gradiča in žičnice Stružnica ter nato nad samo
vasjo Stružnica do gozdne ceste (697 m), ki prispe iz Banja Loke. Po cesti levo do gozdnih koč kjer zapustimo
cesto in se po vlaki in stezi povzpnemo na Kuželjsko
steno (874 m). Od tu mimo naravnega okna navzdol do vasi Rake, tu levo po
opuščenem kolovozu strmo v cikcakih navzdol do Kolpe na asfaltirano cesto. Po
njej gremo v smeri toka reke in kmalu se pot razcepi v dve varianti. Po prvi
skrenemo s ceste levo v hrib in hodimo po obronkih do zaselka Laze pri Kostelu
(315 m), kjer se obe poti zopet združita, druga pa gre po cesti skozi vas Kuželj (236 m) in naprej v Laze. Od tu ponovno v breg in po
strmini do vrha Kosa, dalje do kolovoza in po njem desno mimo vasi Štajer nazaj na izhodišče v vas Potok. Pot zahteva 6 do 7
ur zmerne hoje po sicer nezahtevni poti.
6.
Kostelska grajska
pešpot poteka v prvem
delu po trasi Kočevske planinske poti od zaselka Žaga ob Kolpi (208 m) po
dolini potoka Potok, se povzpne proti vasicama Podstene
in Suhor (475 m), kjer zapusti Koč. p.p. in zavije po cesti proti magistralni
cesti, jo prečka in doseže vas Kaptol. Povzpne se do
vasi Ajbel (620 m) in nato zmerno navzdol do vasi
Briga, Banja Loka (560 m), Vimolj, Rajšele nato po cesti do Kostela (460 m) (razvaline gradu v
obnavljanju) in nazaj do Žage. Pot je dolga okoli 16 km, z višinsko razliko
okoli 400 m, primerna je tudi za kolesarjenje, saj poteka večinoma po poteh in
cestah.
7.
Osilniška
planinska pot (Mirtoviški potok (260 m) – Kobila (710
m) – Mirtoviči se prične v vasici
Mirtoviči pri mali hidroelektrarni. V prvem delu teče
pot ob slikovitem Mirtoviškem potoku kjer spotoma
obiščemo korito manjšega pritoka nato nadaljujemo v sotesko, tik ob strugi
enega večjih pritokov in pridemo do mesta kjer po deževju voda izvira izpod z
mahom poraslih skal. Tu skrene pot močno v levo in se po serpentinah povzpne na
večji skalni blok (razgled), nato pa naprej po lovskih stezah nad glavnim tokom.
Steza se prilagaja terenu, čez čas prečkamo glavni tok, ki pride izpod Krokarja
in Krempe, naša steza pa se dvigne pod prepadno
ostenje in kmalu smo zopet pri enem od pritokov. Tu se lovska steza konča mi pa
se, deloma po grebenu, deloma v vijugah, povzpnemo v sedlo pod Kobilo, kjer se
pridružimo poti, ki pripelje iz sedla Krempe in pelje
v Bosljivo Loko. Skupno s to potjo se povzpnemo na
Kobilo in po njej se nato začnemo spuščati proti dolini. Kmalu za A drogom elektro omrežja se ločimo od skupne poti in krenemo v levo,
navzdol v dolino Mirtoviškega potoka. Po približno 3
do 4 urah pridemo na izhodišče, kjer smo pričeli s pohodom. Pot je zmerno
zahtevna, zlasti v mokrem pa obstaja nevarnost zdrsa.
8.
Grajska pot na Fridrihštajn (970 m) nas popelje do razvalin gradu Fridrihštajn, ki je bil zgrajen
l. 1425 in je povezan z zgodbo o Frideriku Celjskem in njegovi Veroniki iz Deseniča. Pot poteka približno dve tretjini skupno s
planinsko grajsko potjo. Prične se pod hribom
v bližini Dinosa, kjer gremo v hrib in nato
levo mimo hiše Oražem. Prečkamo dve gozdni cesti, na drugi, po okoli 100 metrih
zapustimo planinsko pot, ki gre proti koči in sledimo zelenim oznakam (grajski
stolp na beli podlagi) ter kmalu zopet pridemo na cesto. Le to prečkamo in
gremo po vlaki navzgor in kmalu zagledamo ruševine in vhodni portal gradu. Pot
se tu razcepi leva pelje proti Livoldskem vrhu, desna
proti plezalni poti in Požganem vrhu, mi pa gremo naravnost in skozi vhod po strminini na grajsko dvorišče. Pot je lahka, za celo pot
porabimo okoli uro hoda.
9.
Naravoslovna pot Jelenov studenec Izhodišče poti je pri planinskem domu Koči pri
Jelenovem studencu (850 m), kjer nas bogata informativna tabla pouči o sami
poti in znamenitostih, ki jih bomo srečali ob poti. Pot je deloma samostojna
(označena z jelenovimi stopinjami) deloma je združena s planinsko potjo, ki
vodi na razgledni Mestni vrh (1034m). Tudi tu stoji informativna tabla, ki nam
prikaže zgodovino kraja ter znamenitosti področja. Pot se nato prične spuščati
in pod južnimi pobočji M. vrha se vrnemo na izhodišče. Pot je lahka in primerna tudi za družinski
izlet.
10. 
Gozdna učna pot Rožni studenec ima izhodišče v Kočevju na Pristavi (Marofu) v vznožju pogorja Stojna. Tu je sedež zavoda za
gozdove območne izpostave Kočevje in restavracija, na dvorišču pa je stalna
razstava akademskega kiparja Staneta
Jarma. Pot nas popelje skozi gozd do reke Rinže,
Mrzlega studenca in v krogu nazaj do izhodišča. Dolga je okoli 3 kilometre in
poteka v glavnem po ravnini, z branjem informativne in številnih opisnih
tabel, pa traja pot od ene do dveh ur
prijetnega sprehoda. Kot taka je nadvse primerna za družinski izlet z otroci,
ki jih podučimo o številnih naravnih znamenitostih ob poti.
11. 
Borovška naravoslovna pot iz Borovca (676 m) čez Ravne (750 m) pod Cerkom in Krokarjem v sedlo Krempa
(866 m) in nazaj v Borovec. Za oznako ima pot cvet
narcise, ki je zaščitni znak sedla Krempe nad
Borovcem. Pot je krožna, začetek je v Borovcu kjer poteka najprej po cesti, ki pelje
proti Kočevski Reki, kmalu nato skrene v levo in se blago vzpenja po
jugozahodnem pobočju Goteniške gore pod vrhom Ravne. Ko
se pot obrne navzdol, pride kmalu na gozdno cesto in po njej do asfaltne ceste,
ki bo v bodočnosti peljala proti Osilnici. Nekaj časa nas vodi po tej cesti in
nato pri lovski koči v Ravnah, skrene s ceste na vlako, ki se prične dvigati v
Borovško goro. Kmalu se združi s Koč. planinsko potjo, ki se čez čas razcepi,
desni krak gre v smeri proti Cerku oz. naprej proti
Taborski steni, mi pa zavijemo na levi krak in se počasi dvigamo po pobočju
skozi gozdove pod Cerkom in Krokarjem. Kmalu pridemo
na sedlo Krempa kjer nas večja informativna tabla pouči
o znamenitostih območja. Tu je tudi večje križišče planinskih poti, saj gre
Koč. plan. pot naprej na vrh Krempa in proti Kostelu,
desno gre proti Kolpi (Bosljiva loka oz. Mirtoviči), levo, to je tudi naša pot, pa se planinska in
naravoslovna pot spustita nazaj proti Borovcu. Travnik pod sedlom se konec maja
odene v belo cvetje narcis pa tudi sicer tu narava ne skopari z lepotami, od
zgodnje spomladanskega teloha, do jesenskega ruja, ki se v oktobru in novembru
odene v škrlatne barve. Pot se torej s sedla spusti po travniku in skozi gozd
do obsežnih travnikov nad zaselkom Inlauf. Od tu do
izhodišča v Borovcu imamo še 10 min. zmerne hoje. Pot je lahka, za celo pot porabimo
dve do tri ure, premagali pa bomo 280 m višinske razlike.
12. 
Roška pešpot se začne in konča pri informacijski tabli ob
Kočevskem (Rudniškem) jezeru (490 m) v Šalki vasi pri Kočevju.
Vodi čez Šahen na vas Onek
(583 m), na Lovski vrh (829 m) z lovsko kočo kjer je nekoč stala zelo znana
cerkev Sv.Ane. Od tu so lepi razgledi saj se v jasnem vremenu se vidijo celo
Gorenjski hribi, Kočevje pa imamo kot na lani. Pot gre dalje v smeri Somove
gore zahodno od Medvedjega gozda, dvakrat prečka gozdno cesto, tretjič pa gre
po njej v levo in po par sto metrih skrene s ceste navzdol in kmalu zopet
prečka cesto. Od tu dalje mimo mogočnega zemeljskega udora, Prelesnikove koliševke do ceste, ki povezuje roško cesto z vasjo Rajhenav in po njej
desno do pred vasi Rajhanav (661 m), ali po cesti
skozi vas in po cesti levo v hrib do križišča cest pri gozdni koči (Janezova
koča). Tu prečkamo cesto in gremo v hrib Bezgove gorice, po njenem zahodnem
pobočju (po trasi opuščene gozdne železnice) do gozdne ceste, po njej do
križišča oz.odcepa levo proti bivšemu zaselku Podstene
do gozdne koče Podstene (850 m). Tu je možno po predhodnem dogovoru z
upravljavcem poti Zavodom za gozdove Slovenije, območna enota Kočevje
prenočiti.
Markirana steza vodi dalje po vzhodnem
delu Bezgove gorice do gozdne ceste, ki jo po nekaj metrih zapusti in gre desno navzdol ter tako prispe
na Mlinarsko pot, ki povezuje Rajhenav preko Rese in Štal s Črmošnjicami. Od tu po kolovozu levo, mimo Rajhanvske jelke - kraljice Roga do ceste, po njej desno
kakih 200 m, nato zapusti cesto desno v hrib do roba pragozda Rajhenavski Rog in dalje levo do sedla med vrhom Roga in Rajhenavskega Roga. Tu je nekoč stala mogočna parna žaga z
razvejanim sistemom gozdne železnice, katere eden od krakov je bil povezan
preko Golobinjeka in spuščalke
pri Topličici celo s Črnomljem. Na žago še spominjajo
temelji zgradb in dva velika rezervoarja,
zbiralnika za vodo. Iz vasi
Ribnik pri Resi in Travniku izvira znani Ilija
Gregorič, vojaški poveljnik Gubčeve vojske pri Hrvaško-Slovenskem kmečkem uporu
leta 1572. Na sedlu se danes nahajata
dve zgradbi. Na platoju pred ostanki žage je Zavod za gozdove enota
Kočevje postavil večje število predstavitvenih tabel. Od žage imamo
možnost obiskati po markirani
poti vrh Roga (1099 m), ki je l.1996 dobil lep razgledni stolp.
S sedla vodi
markacija po gozdni cesti v smeri severozahod, se pred koto 921 Kraljevi Rog
združi s cesto, ki prispe z leve, po njej do ostrega ovinka ceste v levo, tu
zapusti cesto in gre desno navzdol po vlaki
na gozdno cesto, ki prispe z Jazbečeve ceste. Po njej levo kakšnih 200 m
in nato s ceste desno navzdol v smeri gozdne koče pri Cinku. Ponovno smo na
cesti, po njej levo zahodno 100 m, v križišču desno in po 300 m pot zapusti
cesto, ter gre desno do naslednje gozdne ceste, gre levo po njej slabih 200 m
do križišča, tu desno do desnega ovinka, kjer cesto zapusti in se dvigne do
zaselka Kunč (810 m). To je lepa oaza sredi gozdov z
razgledom v smeri proti Stojni in Kočevski dolini. Od tu lahko obiščemo slabih
20 minut oddaljeno Ledeno jamo, ki je lahko dostopna.
Od Kunča markirana steza oz. kolovoz vodi dalje v smeri opuščene vasi Komolec. Na križišču kolovoznih poti zavije pot pred Komolcem levo in mimo gozdne koče v opuščeni vasi Rdeči Kamen prispe do gozdne koče Luža. Podobno kot v Podstenah lahko tudi v tej koči prenočimo po predhodnem dogovoru z odgovornim predstavnikom Zavoda za gozdove Slovenije, Enota Kočevje. Celotna pot je dolga 3 dni hoje, običajno se prvič prespi v koči na Podstenah in drugič tu na Luži. Preostane še en dan peš hoje do Kočevja.
Z Luže vodi steza v smeri Jurjevega križa pred njim pride na Vinsko pot in po njej
levo do križa in dveh gozdnih koč in dalje zahodno od vrha Jazbec po cesti
dalje in desno po kolovozu do porušenega zaselka Žiben
pri Pugledu. Od tu po kolovozu do gozdne ceste in po
njej desno pred porušeno vasjo Cesta naša pot zavije levo po kolovozu do vasi
stari Breg, od tu po gozdni cesti do odcepa v vas Rigelj
ter dalje po trasi nove gozdne ceste v smeri vrha Klinger,
pri tem dvakrat prečkamo gozdno cesto in navzdol do vasi Željne pri Kočevju. Od
tu smo v četrt ure na izhodišču ob jezeru.
Roška pešpot je označena z medvedovo šapo
zelene barve na beli okrogli podlagi. Idejni vodja te poti je
dipl.ing.gozdarstva Anton Prelesnik. On je pogosto tudi vodil organizirane
skupine pohodnikov po delih poti, posebno pragozdu ob zanimivi in bogati
strokovni razlagi. Kot povedano je pot možno prehoditi v treh dneh. V snegu
hoja po poti ni priporočljiva. Vodo in pijačo je treba imeti s seboj, ker pot
poteka po brezvodnem terenu. V obeh kočah je voda za kuho in čaj. Hrano je
potrebno imeti s seboj. Obvezno imejte s seboj tudi zemljevid Kočevska z Gornjo
Kolpsko dolino in obrobjem Bele krajine. Priporočljivo je, da se odpravi na pot
skupina vsaj treh udeležencev. Uživali boste v divjini, lepotah in tišini
pragozda in prostranosti pokrajine. Jeseni vas bo spremljalo na poti ali pri
počitku v koči oglašanje polhov in jelenov ruk.
13. 
Gozdni pešpoti
Kozice: Predgrad - razgledišče - pretvornik RTV - Pajtlerica - Goli hrib - Laze – Predgrad
Mala pešpot je krožna in ima izhodišče v vasici Laze pri Predgradu na nm. višini 217 m. Od
tu se pot skozi gozd vzpenja proti Špičastemu hribu
in naprej do roba kanjona Kolpe z razglednim vrhom Kozice (730 m). Na
razglediščih pri pretvorniku so lepi razgledi na kanjon Kolpe in vasice pod
njim. Pot se nekoliko vzravna in nato ponovno dviguje proti vrhu z zanimivim
imenom Pajtlerica (748 m) in nadaljuje naprej do
najvišje točke Goli hrib (850 m nm). Vseskozi se nam
izmenjuje razgledi na pogorja okoli nas, kanjon Kolpe, vasice in na trenutek se
odpre razgled celo do Kočevje in naprej. Od Golega vrha pridemo kmalu do
kapelice, kjer je tudi vpisna knjiga, nato skrenemo v levo in se mimo
Peklenskega zidu vrnemo na izhodišče. Za pot, ki je dolga okoli 9 km porabimo 4
do 5 ur zmerne hoje po ne preveč zahtevni poti.
Velika
pešpot ima izhodišče bodisi v Predgradu (374
m) ali ob Kolpi v Dolu na 190 m nm. Poteka v obratni
smeri kot mala in sicer hodimo po pobočju Kozic (kanjona Kolpe), deloma skozi
opuščene vinograde občasno nad prepadnimi stenami in kmalu pridemo do opuščene
vasice Hreljin (180 m). Od tu se prične pot vzpenjati
in kmalu pridemo do oznak za malo pot, ki pa pelje v desno na Špičasti vrh. Mi nadaljujemo pot proti Lazom in kmalu smo
pri informac. tabli oz. izhodišču male poti. Skupno z
malo potjo se vzpenjamo mimo Peklenskega zidu, , kapelice, Golega hriba do
pretvornika Kozice, kjer se poti ločita. Naša krene v levo in se deloma po
stezi, vlaki in manjši del po cesti spusti na izhodišče do Predgrada.
Če pa smo pot pričeli v Dolu imamo do tja še okoli pol ure spusta. Za to pot,
ki je dolga 14 km in z višinsko razliko 640 m pa bomo porabili 6 do 7 ur zmerne
hoje .
14. 
Kostelska-Trška
pešpot je najkrajša med kostelskimi peš potmi. Izhodišče ima na dvorišču pod
gradom (406 m), kjer nas informativna tabla pouči o znamenitostih poti. Pot se
spusti navzdol po stezici med zaraslimi travniki in njivami do ceste, ki se
vije nad reko Kolpo. Nekaj časa sledimo toku reke in pridemo do zaselka Žaga
(208 m), kjer se združi s Kostelsko grajsko peš potjo in Kočevsko planinsko
potjo. Tu je tudi več informativnih tabel. Poti se pričnejo dvigati v smeri
gradu, vendar jih naša pot zapusti in skrene v gozdni rezervat ter nazaj proti
izhodišču. Pot je dolga okoli 3 km in nam nudi 2 do 3 ure prijetnega pohoda na
200 m višinske razlike
15. TV Transverzala kurirjev in vezistov
NOV Slovenije je ena starejših in daljših slovenskih transverzal
z 88 kontrolnimi točkami.
Ob spomeniku na Žibnu nadaljujemo po zaraslem travniku in kolovozu do gozdne ceste od tu levo po cesti proti Trnovcu. Večja jasa predstavlja požgano vas Novi Breg. Tu gremo v križišču gozdnih cest desno in kmalu zopet desno po kolovozu mimo požgane vasi (cerkvica) Trnovec, prečkamo gozdno cesto in po kolovozu dalje do logarnice in lovske koče Trnovec. Od tu navzdol do roške ceste, ki povezuje Žago Rog s Kočevjem. Od tu desno po cesti (do Kočevja je 12 km) hodimo naravnost proti zahodu mimo Križmanove koče in Jame pod Krenom in ko pridemo na preval že zagledamo na zahodu vas Željne in Kočevje. V Željnah se nahajajo znamenite Željnske jame. Žig dobimo v Kočevju v recepciji hotela Valentin. Iz Kočevja do Ribnice pot kurirjev in vezistov nima markirane obvezne poti, lahko izberete gozdno cesto in kolovoz pod Stojno, ki vas pripelje v Dolenjo vas ali pa po stari cesti, ki z Gorenja vodi med železniškim tirom in ribniško Malo goro mimo Makoš do Lipovca ali dalje do Hrovače pri Ribnici.
Od
Baze 20 do Pugleda je 5 ur hoje, od tu do Kočevja
preko Trnovca pa nadaljnje 4 ure hoje. Pot vodi
pretežno po gozdnatem kraškem terenu. Markacije niso preveč pogoste, zato je
potrebno paziti, da jih ne izgubimo. Orientacija je zaradi zaraščenosti,
obilice gozdnih cest in pomanjkljivih smerokazov težka. Pot je markirana z
rumenim krogom v sredini in modrim okroglim pasom okrog rumenega kroga.